Borut Mihelič

Intervju ob 60-letnici Fakultete za organizacijske vede UM z gospodom Borutom Miheličem, prvim prodekanom študentom v zgodovini Fakultete za organizacijske vede


Borut Mihelič

»Prihodnost razvoja FOV je v prvi vrsti vsekakor odvisna od njenih zaposlenih. Njihova strokovnost, polet, nesebičnost in široko spoštovanje do vsega, bodo ključni nosilci razvoja.«

 


Borut Mihelič se je leta 1972 med prvimi rednimi študenti vpisal na Visoko šolo za organizacijo dela. Pritegnila ga je računalniška smer, ki je že v takratnem času nudila seminarski način predavanj in tako drugačen študij, ki mu je bil pisan na kožo, saj je vse do upokojitve opravljal dela s področja študija.

Z veseljem se spominja časov, ko je mesto Kranj postalo študentsko mesto. V času, ko odprto, strokovno, nepokvarjeno in svobodomiselno delo ni bilo ravno priljubljeno in seveda nadzorovano, se je v Kranju ustanovila študentska organizacija in študentski servis, študenti pa so aktivno in kreativno pričeli delovati tudi v okviru občinske mladinske organizacije. Vsako leto so študenti organizirali letni seminar v sklopu katerega je bil popularen tudi letni študentski ples, s katerim so zbirali denar za absolventsko ekskurzijo. Sodelovali  so tudi pri oblikovanju takratne šolske politike, saj so bili vključeni  v sestanke za pridobitev druge stopnje šole, ki so se jih udeleževali s takratnim vodstvom šole, ki ga je vodil prof. dr. Avguštin Lah. Kot se spominja gospod Mihelič, je pričetek poučevanja na drugi stopnji študija narekoval drugačno organiziranost šole.

Izvoljen je bil za prodekana študenta, študentsko politično funkcijo pa je predal, žal že pokojnemu gospodu Marjanu Hajdinjaku. Študentsko življenje v Kranju je še bolj zaživelo in v mestu je bilo možnost srečati študente iz celotne Slovenije. Gospod Mihelič pravi, da so bili to drugačni časi kot so danes, ko fakulteta svojim študentom nudi odlično  podporo za študij, v času katerega se lahko udeležujejo različnih dejavnosti, lahko najamejo sobo v študentskem domu in so deležni vrhunske tehnične opremljenosti prostorov, ki je nima marsikatera fakulteta zunaj naših meja.

Kateri pomembni mejniki zaznamujejo razvoj vašega delovnega področja na FOV?

Kot redni študent sem študiral v času, ko v Kranju in na šoli še ni bilo nobene vzporedne dejavnosti. Zato bi lahko dejal, da sta pomembna mejnika za mene bila ustanovitev študentske organizacije in vzpostavitev stika z občinskimi organizacijami ter priprave in pričetek študija na drugi stopnji . Največje zadovoljstvo in življenjsko usmeritev pa mi je dala diploma na drugi stopnji ter vstop v drugačen način življenja. Takrat sem bil že poročen in videl sem perspektivo za razvoj družine kar mi danes pomeni vse.

Kaj vam bo v zvezi s FOV ostalo v trajnem spominu?

V prvi vrsti vsekakor družno študentsko življenje in stalni prijatelji. Sodelovanje s prof. dr. Avguštinom Lahom mi je dalo vztrajnost, komunikativnost in kritičen, a optimističen pogled na svet. Diplomiranje pri prof. Klopčiču mi je dalo spoznanje, da so diplomske naloge lahko tudi koristne , takoj uporabne in vzpodbudne za študente.

Zaupajte nam, kakšno zanimivo anekdoto v zvezi z vašim sodelovanjem na fakulteti.

Anekdot se spomnim kar nekaj, omenil bi dve, ki se jih rad spominjam. Ob nekem uspešnem zaključku nekega dogodka na 2. stopnji študija, nas je nekaj študentov in študentk pozno zvečer popivalo v gozdičku poleg stanovanjskega naselja in prepevalo. Ker to ni bilo všeč enemu od stanovalcev, nas je prijavil policiji. Policija je prišla s kombijem, nas vse strpala vanj in priprla do jutra. Bilo je prav zanimivo.

Lepa anekdota pa gre tudi na račun naših študentskih plesov in seminarjev za diplomante in delavce ustreznih poklicev. Med seminarji je bil tudi seminar o kakovosti, ki naj bi ga izvedel prof. dr. Radovan Andrejčič, ki je pokrival področje managementa kakovosti in bil eden večjih strokovnjakov na tem področju. En dan pred seminarjem smo pobrali akontacije za predavanje, nismo pa vedeli ali bo prof. dr. Andrejčič predavanje lahko izvedel, saj je predaval v tujini, kar smo izvedli naknadno.  Tik pred zdajci je priletel iz Rusije in imel normalno predavanje, kot da se ni nič zgodilo, mi pa vsi na trnih!

Fakulteta v letošnjem letu praznuje 60 let. Kako vi vidite prihodnost fakultete in njenega razvoja?

Prihodnost razvoja FOV je v prvi vrsti vsekakor odvisna od njenih zaposlenih. Njihova strokovnost, polet, nesebičnost in široko spoštovanje do vsega, bodo ključni nosilci razvoja. Posebej se je potrebno posvetiti potrebam trga (okolja), biti agresiven in se prilagajati praksi. Diplomant mora na delovno mesto priti že precej usposobljen, tako, da se lahko zelo hitro vključi v delovni proces.

Bi želeli še kaj dodati ...

Šola iz mene ni naredila znanstvenika ali direktorja. Za to tudi nisem imel ambicij. Želel sem strokovno delati, pomagati ljudem in družini omogočiti dostojen razvoj in življenje. To mislim, da mi je uspelo. Na začetku delovne kariere sem se še nekaj let ukvarjal s politiko a sem ugotovil, da vseeno to ni za mene in sem se posvetil zgolj strokovnemu delu. V Celju sem ustanovil društvo organizatorjev dela, ki je nekaj časa kar uspešno delovalo, nato pa je stvar zvodenela. Kot diplomant šole sem delal na IT področju, najprej kot programer, planer, organizator, analitik, nato pa večino let kot svetovalec in projektant poslovnih informacijskih sistemov. K temu so spadala tudi izobraževanja in predavanja, torej počel sem vse, za kar me je šola izobrazila.

 

Gospod Borut Mihelič nam je posredoval nekaj fotografij, ki jih z veseljem dodajamo k intervjuju:

  • Slika 1 in 2: Zagovor diplome
  • Slika 3 in 4: Absolventska ekskurzija
Zagovor diplome