Zvone Balantič

Intervju - 60 let razvoja organizacijskih ved, z visokošolskim  učiteljem red. prof. Zvonetom Balantičem, predstojnikom Katedre za inženiring poslovnih in produkcijskih sistemov


Zvone Balantič

»60 let tradicije pomeni dediščino, ki jo je potrebno spoštovati in negovati. To nas ne sme uspavati pri vključevanju v povsem nove načine družbenega sporazumevanja in prepoznavanja v teh okoljih. Pri sodobnih izzivih je potrebno slediti novim trendom, toda vse deležnike je potrebno spomniti na bazična znanja, ki izhajajo iz naših tradicionalnih področij.«


Glede na to, da se je rodil v prejšnjem stoletju in je član velike skupine generacije »boomerjev«, je tako, kot vsa omenjena generacija, vzgojen v obdobju optimizma in priložnosti za napredek. Kot pravi sam, se iz rane mladosti spominja prihoda prvih barvnih televizorjev in nepozabnega prvega barvnega televizijskega prenosa poletov iz Planice. Že takrat ga je prevzela tehnika in ga začela spremljati na vsakem koraku. Kmalu se je zapisal strojništvu, kasneje pa svojo raziskovalno pot povezal še z medicino. Vse od mladosti pa ostaja zvest fotografski in filmski umetnosti.

Dr. Zvone Balantič je na Fakulteti za organizacijske vede UM zaposlen od leta 1999 dalje, kjer je svojo pot pričel kot docent in postal nosilec predmetov na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, habilitiran za področje »Človek v delovnem procesu«. Ukvarja se z izrazito interdisciplinarno vedo, imenovano ergonomija, ki proučuje fizikalni, kognitivni in organizacijski odnos med človekom in okolico v kateri deluje. Leta 2003 so mu kolegi zaupali vodenje Katedre za proizvodne sisteme, ki je do danes prerasla v Katedro za inženiring poslovnih in produkcijskih sistemov, katere vodja je še danes.  Kot redni profesor je mentor in somentor številnim študentom, ki jim predava na vseh stopnjah študija, ki ga izvaja fakulteta na področjih ergonomije, človeka v delovnem procesu, metod študij dela, fiziologije in rehabilitacije, designa delovnega okolja in sistemske ergonomije. Posebej ga veseli intenzivno strokovno sodelovanje z domačimi in tujimi podjetji, ki nastane na podlagi znanstveno raziskovalnega dela. Je član vrste strokovnih skupin domačih in tujih znanstvenih in strokovnih inštitutov oz. oddelkov kot so npr. Institut za pljučne bolezni - Golnik, Klinični oddelek za kardiologijo UKC Ljubljana, Interna klinika UKC Ljubljana, Inštitut za razvoj tehnologij za invalide - CIMRIS, Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča Ljubljana, Meakins - Christie Laboratories, McGill University – Montreal, Centre Hospitalier Universitaire de Dijon – France in drugih.

Kateri pomembni mejniki zaznamujejo razvoj vašega delovnega področja na FOV?

Težko bi govoril o nekih jasnih mejnikih, saj pri svojem delu poskušam delovati tekoče z mehkimi prehodi. Seveda je ob pogledu v preteklost moč videti obdobja, ki so bila različno osredotočena. Na pedagoškem področju je delo vseh nas morda najbolj zaznamovala bolonjska reforma, ki je zahtevala veliko razmišljanja, energije in nenazadnje veliko preudarnosti pri razvoju programov in seveda pri oblikovanju vseh predmetov. Delo posameznika se vedno spremeni, ko je potrebno za določeno delo prevzeti nek nov delež odgovornosti. Meni se je to zgodilo ob prvem mandatu vodenja katedre, kasneje ob vodenju Inštituta za razvoj tehnologij za invalide UM, članstvu v raznih komisijah, članstvu v Senatu FOV in nenazadnje članstvu v Habilitacijski komisiji UM. Take zadolžitve sprejemaš preudarno, saj veš, da za tvojo odločitvijo stojijo ure in ure dela, ki izginevajo v noč in neopazno sodelujejo pri odgovornih odločitvah. Vesel sem dejstva, da sem ob vseh zadolžitvah uspel zbrati toliko dodatne energije, da smo konec leta 2016 ustvarili in izdali znanstveno monografijo z naslovom "Ergonomija v teoriji in praksi". Delo združuje znanja neštetih avtorjev, lastne raziskave in vključuje še cel program mojih avtorskih video vsebin. S tem delom mi je uspelo združiti tisto, kar raziskujem, strokovno razvijam in zaokrožujem s svojimi hobiji. Prav to je morda najbolj izrazit osebni mejnik o katerem me sprašujete.

Kaj vam bo v zvezi s FOV ostalo v trajnem spominu?

Mislim, da je za spomine še čas in jih človek zbira po opravljenem potovanju. Trenutno je dogodkov še preveč, da bi jih lahko razvrščal in jih postavljal na različne police svojega spomina.

Zaupajte nam, kakšno zanimivo anekdoto v zvezi z vašim sodelovanjem na fakulteti.

Pred uvedbo bolonjskega sistema smo bili zelo znani in dejavni tudi po mnogih lokacijah v Sloveniji, saj smo predavanja izvajali v Ljubljani, v Žalcu, na Ptuju, v Ajdovščini, v Mariboru in še marsikje. Zaradi nepredvidljivega prometa sem na pot vedno odhajal dovolj zgodaj, da sem na predavanja prispel pravočasno. Posebno je bilo to pomembno v terminih izpitov. Zgodilo se je tudi to, da je promet "zatajil" in sem na izpit prišel uro prezgodaj. Vedno se je našlo kakšno delo, zato sem se nekoč usedel v predavalnico in urejal neke zadeve. Pol ure pred pričetkom pride skupina neznanih študentov in v svojem zanosu prične s taktičnimi pripravami na izpit. Pomislil sem, da sem v napačni predavalnici. Nisem se vmešaval v njihove priprave. Moram reči, da so razvili zavidljiv organizacijski sistem prepisovanja, njihova taktika pa je bila na res visokem nivoju. Iz pogovorov sem razbral, da vseeno sedim v pravem prostoru. Nekdo me je še celo vprašal, če poznam profesorja. Seveda sem odgovoril pritrdilno. Počasi sem svoje delo zaključil in ko sem zapuščal prostor, so me "kolegi" spomnili, da imam čez 10 minut izpit in da naj ne zamudim. Obljubil sem jim, da se vrnem. Na hodniku sem nato srečal kar nekaj vestnih študentov, ki so me seveda poznali iz predavanj, vendar niso poznali predhodnega pogovora. No, obljubo sem uresničil in na izpit sem se vrnil pravočasno. Vsem prisotnim sem se predstavil. Vsi so bili začudeni – tisti, ki so me že poznali in predvsem tisti, ki so me prvič videli šele na izpitu. Izkazalo se je, da načrt A ni vseboval rezervnega načrta B.

Kako vidite prihodnost Fakultete za organizacijske vede in njenega razvoja?

Fakulteta za organizacijske vede se je razvila iz povezav med ljudmi, procesi in informatiko. Povezava je še kako aktualna tudi danes, ko z odločnimi koraki vstopamo v objem Industrije 4.0. V okoljih neslutenega razvoja tehnoloških sistemov še vedno ostaja ogromno prostora za optimizacijo in humanizacijo človeških dejavnikov. Znanja iz tega področja ponuja ravno naša fakulteta in pri tem odgovorno sledi najnovejšim svetovnim raziskavam. Klub temu, da je danes moderno govoriti o managementu, preprosta slovenska beseda "organizacija" dovolj nazorno oriše vede v katerih se znajdemo študenti in pedagogi. Ko prestopimo meje teorije in se zasučemo v praktično okolje, spoznamo, da vsaka organizacija za svoje nemoteno delo nujno potrebuje znanja, ki jih lahko pridobijo s študijem na naši fakulteti. To spoznanje je morda najtežje predstaviti dijakom, ki šele vstopajo v univerzitetno okolje.

60 let tradicije pomeni dediščino, ki jo je potrebno spoštovati in negovati. To nas ne sme uspavati pri vključevanju v povsem nove načine družbenega sporazumevanja in prepoznavanja v teh okoljih. Pri sodobnih izzivih je potrebno slediti novim trendom, toda vse deležnike je potrebno spomniti na bazična znanja, ki izhajajo iz naših tradicionalnih področij. Razvoj vidim v smeri interdisciplinarnosti naših programov in v intenzivni povezljivosti z izven-univerzitetnim okoljem.

Bi želeli še kaj dodati…

Bi, vendar naj se to kaže v tekočih odzivih na prihajajoče izzive.